Po poklicu sem frizerka in danes imam svoj lastni salon, ki sem si ga vedno želela. Moje sanje so se uresničile. Danes sicer imam problem z roko, ker imam sindrom karpalnega kanala in imam včasih takšne bolečine, da enostavno ne morem delati. Saj veste, kako trpijo zapestja frizerjev in prav nič se ne čudim, da sem dobila sindrom karpalnega kanala, ker sem velikokrat delala po cele dneve.
Zaenkrat se še nisem odločila za operativni poseg, ker se še kako dobro zavedam, da kar nekaj časa, ne bom mogla opravljati svojega dela, česar pa ne je strah. A tako dolgo ne bom mogla, če mi zapestna opornica ne bo pomagala. Nosim jo skoraj ves čas, tudi ponoči, ne bom rekla, da ni bolečina manjša, a se hitro vrne, ker seveda še kar naprej delam.
Ne vem več, kako bom rešila moj sindrom karpalnega kanala, ker na operativni poseg res ne bi želela. Šla sem že tudi do fizioterapevta, da bi mi pomagal, a na koncu vsi rečejo, da mora zapestje počivati, da se sindrom karpalnega kanala ne bo pozdravil, če bom več čas migala z zapestjem. Tako sem bila postavljena pred dejstvo, da mi operativni poseg ne uide, ker v obeh primerih moram počivati.
Odločila sem se za operativni poseg samoplačniško, kajti tako sem imela saj malo upanja, da bo vse hitreje minilo. Rada bi čimprej nazaj delala, kajti frizerski salon je moje preživetje in ne morem si privoščiti tako dolge odsotnosti. Končno sem si operirala sindrom karpalnega kanala, sprva sem počivala, kasneje pa že kar hitro hodila v salon, stranke so me pogrešale in če sem bila že samo v salonu, sem se boljše počutila. Imela sem dobre delavke, ki so me nadomestile, tako da smo sindrom karpalnega kanala skupaj premagale.