Vsake toliko se zgodi, da imajo priprave športnikov in tako moram svojemu sinu vse pripraviti, ker gre za en teden na priprave športnikov v kraj, kjer ga izberejo trenerji. Sedaj je že velik in to ni več problem, ker dobro ve, kaj ga čaka in kakšni bodo treningi. Ko je šel prvič na priprave športnikov, pa je bilo to čisto drugače, bilo je strah mene, če bo to zdržal in bilo je strah njega, ker ni vedel, kaj lahko pričakuje.
Kar nekaj vzpodbudnih besed smo mogli vsi skupaj najti, da nam je v prvo uspelo, ko enkrat prelomiš ta led, potem je veliko lažje. Tako prvič ni vedel, kaj ga čaka, kako bodo potekali treningi, kaj bodo jedli in kje bodo spali. Moramo pa vedeti, da priprave športnikov niso hec in potrebno je kar nekaj truda in napora za to.
Moj sin obožuje šport in ne more brez njega, ravno zato pa mu tudi uspeva, da je tako dober, ker drugače ne bi miti priprave športnikov šle skozi, ker enostavno se mu ne bi ljubilo, tako pa obožuje šport in tako to sploh ni problem, ko smo enkrat šli prvič. Ko je moral iti drugič, se je že pol leta prej veselil, kako mu bo fajn, kaj vse se bo novega naučil in kako bo močno treniral, da bo boljši. Ko slišiš te besede od sovjega otroka, potem te zanj enostavno ni več strah, ker veš da gre po pravi poti. Tudi meni je koncept priprave športnikov všeč, tam imajo ljudi, ki jih učijo, ki iz njih potegnejo tisto najboljše, tam razvijajo svojo osebnost in šport še nikomur ni škodoval.
Tokrat so priprave športnikov nekaj čisto vsakdanjega, vedno več je tega, tudi moj sin je že navajen tega tempa, gre in spet pride in ve, da se bodo priprave športnikov spet kmalu ponovile. …