Kako lepo je, če imaš svoje starše v bližini svojega doma in te vsak dan postrežejo z Dolce Gusto kavo. Vedno sem si želela živeti blizu doma, a nikoli v isti hiši. Kajti prepričana sem, da imajo stari in mladi vsak svoje navade in ni vredno uničiti odnosa, se pa to še kako hitro zgodi, če živiš pod isto streho. Jaz sem imela to srečo, da sva z možem zazidala hišo dvesto metrov stran od naših staršev, tako da lahko rečem, da živimo čisto zase, hkrati pa lahko grem na kavo Dolce Gusto, kadar koli si jo zaželim.
Tako smo z časoma začeli s tem ritualom. Moja sestra pride na kavo zjutraj pred službo, jaz pa ko odpeljem otroke v šolo, tako nam oče vedno pripravi dobro okusno kavo Dolce Gusto, ob kateri prav simpatično poklepetamo vsak dan. Včasih so naši pogovori tako dolgi, da sestra lovi zadnje minute v službi, jaz pa zadnje minute za delo od doma. Včasih, ko tako premišljujem, še kako dobro vem, da je življenje sestavljeno malo iz usode, malo pa od naših misli in želja. Če si bomo nekaj resnično želeli in bili pripravljeni delati na tem, se nam bo to tudi uresničilo. Jaz sem živela daleč stran od mojih staršev, vendar sem vedno hrepenela po jutranji kavi Dolce Gusto z njimi. No pa je prišel čas, ko sem to lahko uresničila in zgradila hišo blizu njih. To sem si želela in to sem dobila.
Življenje obira različne poti, čas hitro teče in najlepše mi je, ko lahko ta čas z mojimi starši delim vsako jutro ob Dolce Gusto kavici, kjer večkrat obujamo spomine, tako naj ostane dolgo časa, kajti rada sedim z njimi, se pogovarjam, delam plane, delim nasvete in predvsem uživam, ko zraven srkam dobro Dolce Gusto kavico, ki mi vsaki dan zadiši in polepša dan. …